Intervju z Gajem Riosso
   
 
 

16.5.2011 - Gaj, kateremu je konjeništvo postavljeno že v zibelko, je najmlajši član ekipe Ugar Equestrian Team. S konji živi tako rekoč že celo svoje življenje, saj sta tako mama kot oče profesionalna jahača. Gaj se sedaj že tretje leto se udeležuje tekmovanj oziroma turnirjev na katerih in kot za stavo pobira rozete. Leto 2010 je bilo zanj izjemno, saj je dosegel res veliko število zmag.

   
 

Tudi v letošnji sezoni je tako na turnirjih v Italiji dosegel že 7 zmag, štirikrat osvojil 2. mesto, dvakrat 7. mesto in ter enkrat 5. in 6. Mesto. Brez slabe vesti lahko zapišemo, da Gaj Riossa, fantič iz Ribnice stopa po šampionski poti.  Ne samo, da mu z lahkoto uspeva združiti šolske obveznosti in druge športne aktivnosti z jahanjem in vrhunskim športom, ampak ob tem niza zares izvrstne dosežke, ki mu dajejo nove motive za naprej. V kratkem intervjuju si preberite, kateri je njegov najljubši konj, ali uboga svojega trenerja, in kako trdno sedi v sedlu.

Kaj ti pomeni jahanje? Kaj ti je najbolj všeč pri tem športu?
Ne vem, všeč mi je. Najbolj všeč mi je, ker lahko jaham vsak dan.

Kolikokrat tedensko jahaš in koliko časa dnevno posvetiš temu športu? Kako poteka tvoj dan?
Jaham šestkrat tedensko, na dan po 2 uri. V teh dveh urah ponavadi jaham 3 do 4 konje. Ob nedeljah pa počivam. Moj dan poteka tako, da grem po šoli na kosilo, potem pa jahat. Domov pridem nato okoli 17.ure, pojem večerjo in naredim še šolske naloge, pogledam kakšen film na televiziji in grem spat. Včasih sem treniral tudi rokomet, ampak zdaj nimam več časa za dva športa.

Ali se ti zdi, da je tvoj urnik drugačen od tistih, ki jih imajo tvoji sošolci?
Ne, ne zdi se mi, da imam drugačen urnik od ostalih sošolcev. Sošolci imajo pač druge dejavnosti, ki jih obiskujejo npr. glasbeno šolo, rokomet in drugo.
 
Do sedaj si jahal samo na ponijih, zdaj pa že dober mesec tekmuješ že na velikih konjih. Ali je zate to velik preskok, velika sprememba? Kako se počutiš, ko jahaš velikega konja?
Ne, to mi ne pomeni tako velike spremembe. Ko jaham velikega konja me je celo manj strah, ker lahko višje skoči, saj je močnejši.
 
Verjetno si že večkrat padel s konja. Kdaj te je strah, da boš padel in kaj se zgodi, da sploh padeš?
Včasih me je strah. Ko enkrat padem s konja, pa se mi nato zgodi, da čez nekaj minut zopet padem…, potem imam tak slab občutek, da bom spet letel dol. Padem takrat, ko se konj ustavi. Ustavi se pa zato, ker rad ponagaja ali ga narobe pripeljem pred oviro, pa ne ve, da mora preskočit. Razlikuje se tudi od konja do konja, eni so bolj muhasti, eni bolj poslušajo drugi pa ne.

Kako visoke ovire lahko sedaj že preskakuješ s konjem in koliko časa že tekmuješ?
Zdaj skačem na 100 in 110 cm visokih ovirah. Prej sem imel enega konja, s katerim sem skakal tudi 115 cm. Prvič sem pa šel na tekmo, ko sem bil star 9 let, tako da zdaj tekmujem že tretje leto.

Kaj ti je najtežje pri treningu oziroma ali ti je sploh kaj težko?
Ja, včasih mi je težko. Če mi na primer oči, ki me trenira, včasih reče, kaj moram naredit, pa tega ne zmorem, pa tudi če pravilno delam, a me konj ne uboga. Včasih sem tudi malo jezen nase, da česa ne zmorem.

Kdaj si bil najbolj zadovoljen s svojim skokom?
Ko sem šel prvič s svojo poni kobilico Tesso na tekmo in preskočil ovire visoke 110 cm. Takrat sva dosegla zelo dober rezultat.

Kar nekaj časa izostaneš od pouka zaradi udeležb na tekmovanjih tako doma kot v tujini. Ali uspeš nadoknaditi svoje šolske obveznosti?
Ja, uspem.

Ali imaš kaj treme pred nastopom na tekmi?
Tremo imam na tekmi, preden sedem v sedlo, na konja. Ko pa sem na konju, pa nimam več treme. Tremo pa imam tudi, ko grem prvič preizkusit novega konja, takrat pač malo bolj pazim.

Kako pa gledaš na to, da te trenirata tvoja starša, največ sicer tvoj oče? Ali ga vedno ubogaš?
Ja, vedno ga ubogam. Moram, saj je moj trener. Itak pa mu zaupam in sem kar vesel, da me on trenira.

Kateri je tvoj najljubši konj? Kaj ti je pri njemu/njej všeč?
Sulejka. Ona je vse skočila, tudi pručko za zajahat konja je preskočila. Pručko sem postavil na sredo maneže, ona pa je čez skočila. Z njo sem se zelo dobro ujel, vendar je nimamo več.
Zdaj pa mi je najbolj všeč Tessa, čeprav je zelo trmasta in se velikokrat tudi ustavi. Ampak skače pa res dobro, in tudi na vsaki tekmi, kamor sem šel z njo, vedno vsaj enkrat zmagava. Pri Tessi mi je bil že od začetka všeč njen dolg in mehek galop.

Kako pomemben se ti zdi odnos med jahačem in konjem? Ali je dobro, da poznaš karakter konja, ki ga jahaš? Ali boš s Tesso kaj drugače jahal čez pol leta na primer? Ali jo boš uspel ukrotiti, da bo manj trmasta?
Odnos in poznavanje konja sta pomembna. Na začetku ko sva z bratom  jahala Tesso, ji ni nihče uspel natakniti oglavnice na glavo, ker ni pustila. Ni se pustila kopati in božati, ker se je vsega bala, tudi zajahat je ni mogel nihče. Zdaj je pa teh reči ni več strah, tako da je tudi mene manj strah, ko skačem z njo, ker  približno vem, kako se bo obnašala.
 
Tvoji vrstniki verjetno kar veliko časa preživijo pred računalnikom in televizijo, kaj pa ti? Kaj najrajši počneš v prostem času?
V prostem času najrajši jaham, televizijo pa pogledam zvečer malo, računalnik pa uporabljam samo, ko grem na Facebook.
 
Ali imaš že kakšne cilje za prihodnost v tem športu?
Nimam nekih ciljev, samo rad jaham.
 
Jasmina Ćerimović
 
Untitled Document
 
   
 
   
 
   
 
   
   
   
 
POSESTVO UGAR, Cesta na Ugar 26, SI-1310 Ribnica, Slovenija, Tel.: +386 1 83 73 133, Fax: +386 1 83 73 134, E-pošta: posestvo.ugar@ugar.si
 
   
Untitled Document